Razvoj čuta odgovornosti do narave
Otrokove aktivnosti v naravi v otroku spodbujajo razumevanje narave in naklonjenost, ki jo v kasnejšem življenju čuti do nje. V odrasli dobi se to lahko pokaže tudi kot izbira poklica, ki je povezan z ohranjanjem narave.
Znanstveniki so proučevali, kateri vplivi so bili ključni, da so ljudje postali okoljsko osveščeni.V Veliki Britaniji so npr. ugotovili, da so bile najpomembnejše izkušnje z naravo iz otroštva. Kritična starost je običajno mnogo pod 12 let in stik z naravo v tem času močno vpliva na kasnejše pozitivno občutenje do narave in obnašanje do okolja.
Vključevanje majhnih otrok v živi svet okrog njih predstavlja temelj za njihovo kasnejše učenje in razvoj. Obisk na kmetiji bo ustvaril čutno izkušnjo. Otrok bo videl, slišal in zavohal podeželsko okolje. Ker aktivnosti potekajo v živo, mu bodo pomagale razviti prirojen občutek za živali in naravo mnogo bolje kot slikanice s tako vsebino. In ne samo to. Otroci bodo v naravi "pokurili" energijo, ki je v razredu ne morejo, in se obenem še osebnostno razvijali.
Pozitiven vpliv na učne sposobnosti
Narava je prostor, kjer se lahko dogaja mnogo zabavnih aktivnosti, ki pa jih je mogoče zastaviti tako, da ustrezajo učnemu načrtu, npr.:
- pripovedovanje zgodb in pesmice,
- aktivnosti, povezane s štetjem, npr. pobiranje jajčk ali različnih plodov, npr. jagod,
- spoznavanje živali skozi različne aktivnosti – npr. kateri živali pripada določen telesni del,
- lov na zaklad v naravi, ki vključuje še spoznavanje okolja,
- kreativno delo z različnimi materiali: ustvarjanje z različno obarvanimi listi, koščki lubja ...
Vir: arhiv projekta.
Vsakodnevni stik z naravo ima še te učinke na otroke:
- krepi zmožnost osredotočanja in kognitivne sposobnosti,
- izboljšuje akademske sposobnosti (dokazano je, da učenci šol v ZDA, ki imajo učilnice na prostem ali drug voden stik z naravo, dosegajo boljše rezultate pri družboslovnih predmetih, jezikih, umetnosti, znanosti in matematiki),
- izboljša odnos do prehrane (otroci, ki hrano pridelajo sami, jo tudi raje pojedo in verjetnost, da bodo zdrave prehranske navade obdržali skozi življenje je večja),
- izboljšuje socialne stike med otroci,
- povečuje samodisciplino (zelene površine zvišujejo notranji mir in samoobvladovanje, posebej pri dekletih),
- zmanjšuje stres.
Strokovnjaki zelene površine imenujejo kar "vitamin G" in pravijo, da so redni odmerki nujno potrebni za zdravo otroštvo. Vrtci, ki imajo svoj vrtiček ali katere druge zasaditve, kjer otroci opazujejo življenje v zelenem, lahko naredijo za otrokov razvoj mnogo več kot tisti, ki tega nimajo.
Za več informacij preberite članek Bennefits of Connecting Children with Nature in brošurico Every Child Outdoors. Primer dobre prakse pri nas je tudi Mreža gozdnih vrtcev in šol.