Poglavje 1 - Prehranske potrebe otroka glede na starost
Splošna prehranska priporočila za otroke objavlja Svetovna zdravstvena organizacija, države po svetu pa na njihovi podlagi pripravijo smernice zdravega prehranjevanja.
Splošna priporočila so:
-
najboljša hrana za dojenčke je materino mleko,
-
otroci naj uživajo raznovrstno hrano,
-
uživajo naj raznoliko zelenjavo in sadje,
-
uživajo naj zmerne količine maščob in olj,
-
uživajo naj malo soli in sladkorja.
Svetovna zdravstvena organizacija je nadalje razvila priporočila prehranjevanja za šole: "Food and nutrition Policy for schools". Države so te splošne smernice kasneje še dodatno razvile in prilagodile svojim razmeram. Pri nas na tem področju delujeta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
V Sloveniji je za prehrano v vrtcih in šolah dobro poskrbljeno: otroci imajo redne obroke, ki se pripravljajo v vrtčevskih ali šolskih kuhinjah po dostopnih cenah. V mnogih evropskih državah hrano pripravljajo za to specializirani kateringi (nekateri so odlični); kvaliteta obrokov je odvisna od cene. Prilagodljivost velikih kateringov je v primerjavi z majhno vrtčevsko ali šolsko kuhinjo veliko manjša. Torej bi opustitev priprave hrane v vrtcu ali šoli pomenila korak nazaj.
Še več praktičnih informacij izven tega tečaja najdete na teh dveh portalih:
Priporočena prehrana za otroke v vrtcih
Otroke razdelimo v več starostnih skupin:
1. Otroci v starosti do enega leta; njihovo prehrano delimo v tri obdobja:
- dojenje oz. hranjenje po steklenički, izključno mlečna hrana – prvih 6 mesecev;
- uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane – med 4. in 6. mesecem;
- prehod na prilagojeno družinsko prehrano – od 10. meseca naprej;
2. otroci od 1 -3 let jedo prilagojeno družinsko prehrano;
3. otroci od 4-6 let jedo prilagojeno družinsko prehrano.
Izzive, na katere naletimo pri prehrani majhnih otrok, lahko najdete na straneh 29 in 30 v Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah (vir: Gabrijelčič Blenkuš M., Pograjc L., Gregorič M., Adamič M. in Čampa A., 2005) in tu: Additional information pdf.
Preberite si še prispevek Osnove zdrave prehrane otroka v predšolskem obdobju (4-5let), avtorice Branke Ðukič iz NIJZ od strani 27 dalje.
Veganska in vegetarijanska prehrana za otroke
Skladno s Smernicami zdravega prehranjevanja v VIZ v Sloveniji veganska prehrana za otroke in mladostnike ni priporočljiva. Laktoovo vegetarijanska prehrana je še sprejemljiva, a se je potrebno zavedati, da lahko v primeru, če je nepravilno načrtovana, pripelje do pomanjkanja železa, cinka, kalcija, vitamina B12 in vitamina D.
Priporočena prehrana za otroke v šolah
Prehrana v šolah je urejena z a Zakon o šolski prehrani (Ur. l. RS, št. 3/2013). Za Slovenijo veljajo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah po katerih v vrtcih in šolah pripravljamo obroke. Vrtčevske in šolske kuhinje si pri pripravi jedi lahko pomagajo s Praktikumom jedilnikov zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah.
Odraščajoči otroci in mladina potrebujejo nekje med 2500 in 3000 kcal dnevno, kar morajo enakomerno zaužiti skozi 4-6 obrokov.
Otrok naj poje zajtrk doma, najbolje skupaj s starši. Vstanite prej (mimogrede, raziskave kažejo, da je za ne-zajtrkovanje v večini krivo prepozno vstajanje ) in združite prijetno s koristnim; otrok bo zdrave navade zajtrkovanja prenesel v odraslost. Če je le mogoče, naj otrok obroke (običajno dopoldansko malico in kosilo) zaužije v šoli, če pa ne, je odgovornost staršev, da otroku pripravijo vsaj en primeren obrok, ki ga bo pojedel v šoli.
Če starši iz službe prihajajo pozno, naj otroku pripravijo kosilo prejšnji dan ali ga čimprej naučijo kuhati. Otroci so v veliko primerih sposobni pripravljati hrano že od 10 leta dalje. Poleg tega priprava zdravih obrokov ni tako zahtevna kot npr. cvrtje.
Primeri ustreznih malic za šolajoče se otroke in mladino
- kos sira
- polnozrnati kruh (če ga ne marajo preveč, lahko poskusite tudi z ajdovim, ki ima bolj sladek in nežen okus)
- pest češnjevih paradižnikov
- jogurt
- jabolko
- ovseni ali drugi kosmiči, lahko dodate tudi suho sadje in oreščke
- mleko ali jogurt
Najbolje je, da kupite plastično posodo s pokrovom, v katero nasujete kosmiče, jogurt oz. mleko pa kupite v lončku, da ga zmešate s kosmiči šele tik pred zaužitjem.
- sadna solata in različnih vrst sadja- kar je sezonsko narežemo na koščke
- koruzni kruh
- rezine doma pečenih piščančjih prsi (kupimo prsi v kosu, jih začinimo z raznimi zelišči in specimo v pečici. Ohlajene lahko jemo narezane na rezine kot zdrava alternativa raznim salamam)
- kruh s semeni
- zelena solata, paprika, kalčki
Iz sestavin lahko pripravimo zdrav sendvič.
(vir: Nutris)
Več informacij o prehrani otrok in mladostnikov v šolah lahko najdete tu:Prehrana šolskih otrok ter Šolarji in mladostniki
