Poglavje 1 – Ekološko, sezonsko, lokalno in zakaj je pametno zmanjšati porabo mesa
V tem poglavju se boste naučili več o ekoloških, sezonskih in lokalnih živilihin zakaj imajo obroki z manj mesa pozitiven vpliv na okolje.
Za lažje razumevanje nekaj informacij o ekološkem kmetovanju
Kmetje pri ekološkem kmetovanju ne uporabljajo pesticidov in umetnih gnojil, zato tudi ne ogrožajo okolja, torej divjih živali in rastlin. Pri kmetovanju kolobarijo, uporabljajo naravna gnojila, kot so kompost, gnoj in tako ščitijo vodo in zemljo. Poraba fosilnih goriv za mehanizacijo je pri ekološkem kmetovanju nižja, sam proizvodni sistem pa učinkovitejši. Ekološko kmetovanje tudi prepoveduje uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO). Metode pridelave in kriteriji za ekološka živila so zakonsko določeni v EU, zato vsa tako deklarirana živila dosegajo minimalne standarde. Ekološki izdelki so označeni z evropskim znakom;pridelava je skladna z evropskimi smernicami. Nadzor nad temi pridelki/živili izvajajo pooblaščene organizacije.V Sloveniji so to:
Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (skrajšano ime: KON-CERT), Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru za tehnično preizkušanje in analiziranje (skrajšano ime: IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo UM), Bureau Veritas d. o. o. in TÜV SÜD Sava. Link do spletne strani z več informacijami: Nadzorni sistem pri Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Podatki o kmetovanju v EU, grafični prikaz: poglejte: IFOAM, Organic in Europe.
Dodatne informacije
Evropska komisija, poglejte več o ekološkem kmetovanju (v slovenščini).
Poglejte si nadvse koristen kotiček za otroke pri ekološkem kmetovanju. (v slovenščini).
Lokalno in sezonsko
V splošnem ima hrana, ki je pridelana tam, kjer smo jo kupili, nižji okoljski vpliv, posebej ogljični odtis, v primerjavi s hrano, pridelano daleč od mesta nakupa (primer jabolka ali banane, jabolko ima nižji ogljični odtis).
Ogljični odtis izdelka odraža količino toplogrednih plinov, ki se v okolje sprostijo v času od njegove pridelave, predelave, shranjevanja,distribucije, poti do potrošnikovega doma in do zaužitja. Izdelki z nižjim ogljičnim odtisom manj pripomorejo h klimatskim spremembam in so zato bolj trajnostni. Pričakovati je, da bo lokalno pridelana hrana bolj trajnostna, a to ni vedno tako; lokalnost namreč ni edini faktor, ki vpliva na trajnost. Npr. lokalna zelenjava, ki raste v topli gredi zunaj sezone, ima slabši učinek na okolje kot tista, ki naravno zraste v toplejših krajih sveta in jo razvozijo po svetu. Preden se torej odločite, kaj boste kupili, je vredno razmisliti še o drugih faktorjih, ki vplivajo na ogljični odtis.
S pomočjo sezonskega koledarja boste videli, katero sadje in zelenjava raste v sezoni in je najboljša izbira za tisti čas.
Legenda:
temno zeleno: obdobje z močno ponudbo
svetlo zeleno: obdobje ponudbe
(H): zelenjava, ki jo kmetje lahko skladiščijo v hladilnicah
Vir vse tri tabele: Priloga 1 Uredbe o zelenem javnem naročanju, (Uradni list RS, št. 51/17), Živila in gostinske storitve, Primeri okoljskih zahtev in meril
Prednosti obrokov z manj mesa
Kmetijske površine v svetu so omejene. Zanje tekmujejo: prireja mesa, pridelava žitaric (čeprav ne vedno, npr. na določenih živinorejskih območjih žita ne uspevajo, to so gorati ali sušni predeli).Ob tem pridelava žitaric za živinsko krmo tekmuje še s pridelavo žit za prehrano ljudi. Iz sedem kg žit priredimo en kilogram govedine, za en kilogram svinjine pa potrebujemo štiri kilograme žit. Način prehrane, ki temelji v veliki meri na mesu, torej ne ogroža le zdravja, pač pa tudi okolje, ki je krhek ekosistem.
Poraba mesa strmo narašča in če želijo kmetje pridelati več, imajo dve možnosti:
- da s pomočjo umetnih gnojil in pesticidov bolj intenzivno kmetujejo na svojih obstoječih površinah,
- da ustvarijo nove obdelovalne površine s krčenjem gozdov.
Obe možnosti v prvi vrsti vodita v izgubo biodiverziete, kar se je v zadnjih letih pokazalo v primerih Indonezije in Brazilije. Ob tem povzročata še nepopravljivo škodo zaradi osiromašenja in izčrpavanja prsti ter vodnih virov, kjer ni več poti nazaj. Prihodnje generacije bodo zato imele omejene možnosti pridelave hrane.
Ljudje so navajeni pojesti vse več mesa, posebej predelanih mesnih proizvodov. Obstaja mnogo načinov, kako v menijih zmanjšati količino mesa in ob tem ohraniti kvaliteto in okus. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah priporočajo brezmesni dan 1-2-krat tedensko (glej Učno enoto 2). To je gotovo najcenejša pot do več koristi: znižali boste visoke stroške nakupa mesa in naredili nekaj koristnega za zdravje otrok in okolja. Ker se v zgodnjem otroštvu prehranske navade šele oblikujejo, je smiselno, da naučite otroke in njihove družine, da so obroki z manj mesa ali brez njega okusni in hkrati koristni.
Delovni list M2U3_sezonski koledar_brezmesni dan
Če vas zanima, si poglejte napoved najnovejših svetovnih trendov restavracij (What´s Hot Culinary Forecast 2019) – najboljše restavracije upoštevajo načela trajnosti (zdrava, lokalna, okolju prijazna prehrana, narodna kulinarika). Videli boste, da so med 10 največjimi: hiperlokalna hrana (npr. pridelana na vrtu ob restavraciji ali med čebel na strehi restavracije/hotela) in obroki osnovani na rastlinski hrani. Poglejte trende za otroške obroke - videli boste da je trend zdravo, polnozrnato in okusi iz sveta.Izraz trajnostno (sustainable) boste srečali velikokrat. Kateri so bili največji kulinarični trendi, ki so zaznamovali letošnje leto si lahko v Delovi Odprti kuhinji preberete tudi tu.
Slovenci imamo na splošno odlično kulinariko in vse več gostincev se trudi in stremi k odličnosti. Dokaz za to je podelitev naziva Sloveniji Evropska gastronomska regija 2021 (vir: Dnevnik, 2018) in laskav uspeh Ane Roš, ki jo je akademija TheWorld’s 50 BestRestaurants, ki podeljuje prestižne nagrade najboljšim kuharjem sveta, izbrala za najboljšo kuharico leta 2017; leta 2018 je bila njena restavracija uvrščena med 50 najboljših na svetu.
Poglejte video: Ana Roš, najboljša kuharica sveta: Ogromno mi pomeni, lahko smo še boljši
