Poglavje 5 - Primeri dobre prakse

Primere dobre prakse najdemo v okolju, ki je do novo prispelih družin varno in sprejemajoče. Oglejte si primera iz Avstrije inGrčije, kjer so begunce vključili v lokalno okolje in ustvarili zmagovalno situacijo za vse. 

Šolski in vrtčevski programi, ki so uspešni pri vključevanju staršev iz različnih držav, izrazito delajo na tem in poskrbijo, da informacije o programu pridejo do staršev. Vsi zaposleni iz vrtcev in šol to strategijo razumejo in jo podpirajo.   

Govorite jezik priseljencev

Posebej na začetku je zelo pomembno, da govorite jezik priseljencev, saj drugače le zapravljate njihov čas, ker vas ne razumejo. Podpora, ki jo izkažete z njihovim jezikom je zelo pomembna – saj bodo otroka vpisali tja, kjer jih razumejo. Pri tem ni pomembno, da zaposleni govorite njihov jezik.Lahko se povežete spriseljenci, ki so tu dlje časa in jih prosite za prevajanje. (Immigrant parents and earlychildhood programs, str. 22) Še posebej so lahko dragocene žene priseljencev, ki so velikokrat doma.

Delavnice za razvijanje multikulturnih spretnosti

Tovrstne delavnice so v Sloveniji organizirane za starše, otroke in izobraževalce. Njihov cilj je spodbuditi te skupine k boljšim, spoštljivejšim odnosom in boljšem razumevanju. Na delavnicah so izpostavljene podobnosti in razlike v jeziku in kulturi. Aktivnosti so lahko organizirane le za otroke ali za otroke in starše. Če so vključeni tudi starši, morajo biti delavnice popoldan invabilo mora biti pisno in poslano pravočasno. Na delavnicah predstavijo delovanje kraja in različne možnosti vključevanja: javne organizacije, nevladne organizacije in vse, ki nudijo podporne mreže(Priročnik za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev; ISA institut Ljubljana, 2015).

Vir: arhiv projekta.

Nekaj primerov delavnic za starše in otroke:

• Opolnomočenje družin. Vteh delavnicah družine predstavijo svojo deželo: kulturo, deželo, hrano, praznovanja. Aktivnosti, ki jih lahko izvajajo tu, so: priprava božičnih voščilnic, skupna priprava hrane ...

• Šola za mame.Mame iz različnih držav se z učiteljicami srečujejo enkrat mesečno. Pogovarjajo se o deželi, značilnih jedeh, skupaj pripravljajo hrano ali čaj. Smisel srečevanja je povezovanje in razlaga, kako deluje država gostiteljica. Tako pomagajo mamam iz drugih držav, da se lažje vključijo v družbo.
• Tuji jezik za starše in predstavitev šole ali vrtca, mesta, kjer živijo in služb, ki so pomembne za vsakodnevno življenje. Starši se naučijo besed in izrazov, ki jih bodo uporabljali v šolah/vrtcih.Spoznajo urnike, spletne strani vrtca/šole, jedilnike in kako se napiše opravičilo ob izostanku otroka (Priročnik za izvajanje programa Uspešno vključevanje otrok priseljencev; ISA institut Ljubljana, 2015).

Program I´m active +

Program je zasnovan posebej za žene priseljencev, saj običajno ostanejo doma in imajo torej majhne možnosti vključevanja v okolje. Skupaj z mentorjem obiščejo pomembne stavbe v kraju, ki jih bodo uporabljalev vsakodnevnem življenju ter organizacije, ki pomagajo priseljencem: knjižnica, Center za socialno delo, Zavod za zaposlovanje, tržnica in tudi kulturne in naravne znamenitosti, da lahko dobijo vtis o novem življenjskem okolju in navadah. Udeleženke se srečajo z lokalnim prebivalstvom, govorijo jezik države gostiteljice in vadijo komunikacijske spretnosti –vse v pozitivnem vzdušju. Poleg spoznavanja lokalnega okolja se žene tudi spoznajo med sabo, kar ne bi bilo mogoče, če bi ostale doma.

Nadvse koristen del programa je tudi spoznavanje morebitnih zainteresiranih zaposlovalcev. Izbor zaposlovalcev naredi mentor glede na zanimanja skupine žena. Na obisk se morata pripraviti obe strani in aktivno sodelovati(Barbara Fajdiga Perše, Tanja Krpan, I AM AN ACTIVEMEMBER OF A MULTINATIONAL SOCIETY Programme for social integration of women – third country nationals: Methodology and guidelines for train the trainer course, Ljudska univerza Nova Gorica, 2016).

Več informacij boste našli na spletni strani Ljudske Univerze v Novi Gorici, kjer so tudi uporabna gradiva.

Novičko o podobnem programu lahko preberete tudi Brezplačna pomoč priseljencem pri vključevanju v slovensko družbo (Ožbot Klančič A., 2015).