Poglavje 1 – Pozitivni učinki učenja v naravi
Življenjski slog mladih družin se je v primerjavi z družinami izpred dvajset let zelo spremenil. Otroci preživijo več časa pred različnimi zasloni. Pri mlajših od pet let je to po podatkih britanskega časopisa The Telegraph, ki povzema študijo Ofcom, kar štiri ure dnevno. Velik del naše zasvojenosti z ekrani predstavljajo mobiteli, razvijemo pa jo že zelo zgodaj. Poglejte si zanimiv kratek govor o tem, kako nas mobiteli razdružujejo, ki ga je imel govorec in motivator Simon Sinek.
Poleg tega, da otroci veliko časa preživijo pred zasloni, pojedo tudi več predelane hrane. Ker imajo njihovi starši natrpane delovnike, z otroci ne morejo imeti skupnih družinskih obrokov. Vse to vodi v pojav civilizacijskih bolezni in razne socialne in psihološke težave. Rešitev iz teh tegob je stik z naravo, ki je bil za prejšnje generacije samoumeven. Danes otroci potrebujejo ozaveščene vzgojitelje, učitelje in starše, ki so pripravljeni v svoj urnik vključiti tudi naravo.
Učenje v naravi vpliva pozitivno na otrokov osebnostni razvoj, bodisi posredno ali neposredno. Neposreden pozitivni učinek se odraža v učnih rezultatih, v telesnem in psihološkem zdravju. Posreden učinek pa so koristi otroka na socialnem področju. Vendar tudi učenje zunaj nima nujno pozitivnih koristi in je lahko zelo podobno učenju znotraj vrtca ali šole, če ne znamo izbrati prave lokacije in se odločiti za pridobivanje pravih izkušenj v naravi.
Boljše fizično in psihično zdravje
Učenje v naravi spodbuja razvoj zdravega in aktivnega življenjskega sloga, saj otrokom nudi možnost telesne aktivnosti, prostega gibanja in spodbuja dobro počutje. Mnogokrat je povezano s povečano fizično aktivnostjo, saj obisk pogosto vključuje sprehod in udeležbo v praktičnih, fizičnih aktivnostih. Pozitiven učinek narave na človekovo psihično zdravje je tudi že dolgo časa znanstveno dokazan.
Veliko študij dokazuje, da stik z naravnim okoljem izboljšuje sposobnost otrokove koncentracije. Ugotovili so tudi, da se pri otrocih, ki imajo dostop do zunanjega okolja, zmanjšajo simptomi motenj, kot so npr. ADHD. Narava pripomore tudi k uspešnejšemu premagovanju stresa, anksioznosti ter deluje preventivno.
Osebnostni razvoj
Otroci potrebujejo naravno okolje, ki jim nudi neomejen prostor, kotičke za raziskovanje, preizkušanje, odkrivanje. Igra zunaj spodbuja otrokove veščine reševanja problemov, njihovo kreativnost, ponuja številne možnosti za razvoj domišljije, inovativnosti in iznajdljivosti. Učenje skozi pridelavo in pripravo hrane v najzgodnejših letih je tudi odličen pripomoček za vključevanje migrantskih otrok v novo okolje. Vrtec ali šola predstavljata varno okolje, kjer razvijajo samozavest, se učijo novega jezika in komunikacije v novem okolju. S stikom z otroki in odraslimi se učijo jezika, z zunanjo igro v vrtcu in šoli pa se spoznavajo z okoljem na varen način.
S tako specifičnimi aktivnostmi, kot je vrtnarjenje, se otroci spoznavajo s prehranjevalnimi navadami države gostiteljice. Take aktivnosti lahko pritegnejo tudi njihove starše in so priložnost za predstavitev prehranskih navad in načina pridelave hrane ostalim staršem.
Vir: arhiv projekta.
