Načrtovanje in režim obrokov: kosilo

Vrtci hrano pripravljajo za obe starostni skupini, zato jo je potrebno načrtovati tako, da ustreza obema skupinama: večje potrebe po hranilih in energiji se pokrijejo z večjimi porcijami. Jedilniki so načrtovani tako, da se priporočeni energijski in hranilni vnosi izravnajo na tedenski, ne na dnevni ravni. Organizatorji vrtčevske ali šolske prehrane v jedilnike mnogokrat vključujejo regionalne jedi, kar je primer dobre prakse, kadar jedi temeljijo na lokalnih živilih. 

Pozornost naj velja jedilnikom za prvo starostno skupino: če je vrednost železa na meji, potem je primerno, da se z železom bogatim živilom dodaja živila, bogata s C vitaminom ali drugimi kislinami, kar pospešuje absorpcijo železa iz hranil. Prav tako bi lahko bila kritična zaužita vrednost folne kisline, posebej pozimi, ko ni dovolj zelenjave. Pomembno je, da otroci užijejo dovolj zelenjave, kalčkov, otrobov, jeter ... 

Skladno s Praktikumom jedilnikov zdravega prehranjevanja se rdeče meso priporoča 2-3-krat tedensko, perutninsko pa 1-3-krat tedensko. Brezmesni dan se priporoča 1-2-krat tedensko, kar je popolnoma skladno z načeli trajnosti, saj je to, kar je dobro za človeka, dobro tudi za okolje (glej Modul 2, Učna enota 3, odstavek Prednosti obrokov z manj mesa).

Ta dan imajo otroci druge vire beljakovin: mlečne izdelke, jedi iz stročnic ali jajca.Stročnice in izdelki iz njih so priporočeni 1-2-krat tedensko kot zamenjava za mesne jedi. Ribe naj bodo na jedilniku vsaj 1-2-krat tedensko. Uporaba mesnih izdelkov naj bo zmerna in občasna.Uporabljajte take, kjer se vidi struktura mesa (torej ne hrenovk, paštet ...).

Izogibajte se: mastnemu mesu, kakršnikoli ocvrti hrani, mastnim sirom, konzerviranemu, suhemu, prekajenemu mesu.

Pozornost velja tudi manjšemu uživanju soli, saj je ta pomemben dejavnik za povišan krvni tlak, ki je krivec za možgansko kap, bolezni srca in ožilja (slednje so vodilni vzrok smrti v svetu, 80% teh bolezni pa nastane zaradi povišanega tlaka). 

Pri pripravi hrane to pomeni minimalno soljenje, izogibanje predelani, pripravljeni ali polpripravljeni hrani, izogibanje prekajenemu mesu in izdelkom, izogibanje instant mešanicam za juhe, omake, začimbe ... Namesto tega raje uporabljajte začimbe. Otrok se na okuse navaja in je nanje zelo občutljiv;na manj slano hrano se bodo navadili brez večjih težav (vir: Hlastan Ribič C. in Poličnik R., 2008).

Mnogo soli zaužijemo s kruhom, zato je dobra alternativa tudi manj slan kruh, npr. Gustav ali mešanice za tak kruh kar že uporabljajo nekatere šole in vrtci. 

Uporaba sladkorja v kakršnih koli oblikah v vrtcu ni priporočena. V zmerni količini uporabljajte tudi njegove nadomestke (med, suho sadje, sadje...).

Uporabljajte polnovredne žitne izdelke, torej ne bele moke, belega riža ali izdelkov iz teh sestavin. Žitna ovojnica vsebuje mnogo vitaminov, mineralov in vlaknin. Pri uporabi žit razmišljajte široko: vključujte proso, ajdo, ječmen (ječmenota namesto rižote), piro, oves ... Občasno lahko tudi žita, ki ne prihajajo iz našega okolja: kvinoja, amarant, kamut.

Pri pripravi zelenjave bodite pozorni pri rezanju in pranju: najprej jo očistite in operite.Šele nato jo narežite. Z rezanjem namreč sprožite oksidacijske procese in izhajanje hranil v vodo.

Več informacij o prehrani je dostopno v dokumentih in publikacijah, ki veljajo za Slovenijo: 

Simčič I.et al. (2010). Smernice za prehranjevanje v vzgojno izobraževalnih zavodih (pdf)  

NIJZ (2016).Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil (pdf) 

Za vsakodnevno izvajanje smernic zdravega prehranjevanja in pri načrtovanju tedenskih jedilnikov si vrtci in šole pomagajo s temi dokumenti:

Gabrijelčič Blenkuš M., Pograjc L., Gregorič M.,Adamič M. in Čampa A. (2005). Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih ustanovah (pdf), Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. 

Hlastan Ribič C. in Poličnik R. (2008). Praktikum jedilnikov zdravega prehranjevanja (pdf) Ljubljana: Ministrstvo za zdravje in Zavod RS za šolstvo. 

Glede uživanja jedi pri kosilu velja (povzeto po Praktikumu jedilnikov zdravega prehranjevanja):

• juho ponudite le enkrat; ima nižjo kalorično vrednost in če je otroci pojedo preveč, ne bodo jedli drugih jedi,
• otrok naj ne pušča glavne mesne jedi ali jajčne, oz.mlečne jedi ter zelenjavne priloge ali solate na račun škrobne priloge ali sladice,
• otrok lahko izpusti sladico, če ni več lačen. Najboljše sladice so pripravljene iz sadja in so vedno na koncu obroka,

• otroci imajo najraje škrobne jedi, še posebej sladice, izjemoma še meso, manj pa zelenjavo in sadje. Če otrok ni občutljiv na določeno živilo ali jed, mu jo večkrat ponudite, da jo sprejme oziroma zaužije. Otroka ne silimo s hrano. Tudi ne menjamo »slabe« hrane, denimo zelenjavne jedi, z »dobro« hrano, npr. sladico. Praviloma lahko otrok dobi sladico, če najprej zaužije zelenjavo (solato) in/ali mesno jed ali zamenjavo. Več o privajanju na nove okuse, o vlogi vzgojiteljic, vrstnikov in okolja si preberite v Modulu 4.  
• pri vrtčevskih otrocih se tudi izogibamo živilom, ki bi jih otroci lahko vdihnili ali bi povzročila zadušitev: ribe s kostmi, celi oreški (uporabimo drobljene ali mlete), grobe kaše, morski sadeži, gobe ... 
• otrokom ne ponudimo več hrane, kot je normativ, z izjemo manj ješčih otrok, ki lahko dobijo dodatek (predvsem zelenjava, sadje, meso),
• starejši otroci lahko vzamejo hrano po samopostrežnem načinu – a najprej naj vzamejo manj in si po potrebi še dodajo. 
• Delovni list M2U2_št2_Kosilo
• Opazovalni list za vzgojiteljice o obroku