Poglavje 2 - Igra kot senzorična izkušnja s hrano
Se sprašujete, kako je mogoče v otroku vzbuditi zanimanje za novo hrano? Odgovor je enostaven: skozi igro.
Kot potrjuje 31. člen Konvencije o otrokovih pravicah, je igra otrokova pravica: "Države pogodbenice priznavajo otrokovo pravico do počitka in prostega časa, do vključevanja v igralne in rekreativne dejavnosti, ki ustrezajo starosti otroka, ter do svobodnega udeleževanja v kulturnem življenju in umetnosti."
Z igro se otroci izražajo, pripovedujejo, razlagajo in kombinirajo individualne in družbene izkušnje. Otrok, ki se igra, dobi priložnosti za rast, ker igra spodbuja čustveno zorenje, aktivnost in razvija partnersko-kognitivne spretnosti (sposobnost decentralizacije, divergentno mišljenje, refleksivne sposobnosti, razvoj socialnega jezika). Predvsem in v bolj splošnih pogledih pa otroku predstavlja smiselno in globoko eksistencialno izkušnjo, ki ga v celoti zaobjame, mu daje tolažbo in občutek bivanja v svetu.
Otrok se do sedmega leta intenzivno notranje oblikuje: potrebuje slike, ki v njem vzbujajo vtise. V igri (tako kot v vsaki človeški dejavnosti ali predmetu)otrok ne išče cilja, dobička, ampak občutek, ki ga ob tem doživlja.
Igra je po svoji naravi izobraževalna: skoznjo se človek uči spoznavati svet, eksperimentira z vrednostjo pravil, uči se sobivanja z drugimi, upravljanja svojih čustev, odkrivanja lastne samostojnosti ter preko poskusov in napak preizkuša prepričanja o ljudeh in stvareh.
Hrana je senzorična izkušnja, ki se začne takoj po rojstvu z dojenjem. Ta izkušnja vključuje vseh pet čutov. Z njo otrok odkriva sebe in okolico.
Spodaj je navedenih nekaj koristi, ki jih otrok lahko pridobi skozi usmerjene dejavnosti s hrano in ki spodbujajo razvoj otroka:
- odkrivanje, poznavanje in uporaba petih čutil,
- pridobivanje zaznavnih spretnosti,
- pridobivanje sposobnosti izražanja občutkov in čustev,
- razvoj ustvarjalnosti,
- sprejemanje okolja v vrtcu ali šoli kot domačega okolja.
Otroci do sedmega ali osmega leta starosti resničnost dojemajo subjektivno, intuitivno in globalno. Prizadevajo si, da bi ločili različne občutke med seboj, znali analizirati preizkušnje in jih razumeti. V tej fazi je torej za učenje in razumevanje bolje uporabljati primere iz vsakdanjega življenja. Družinska kuhinja in šola, prigrizek s prijatelji, obisk kmetije, vrta ali gozda, zaporedje letnih časov – vse to so priložnosti za učenje razločevanja čutov in njihovega povezovanja z resničnostjo. Taki primeri spodbujajo in bogatijo otrokov svet čustev ter domišljije in oblikujejo senzorični spomin otrok, ki opredeljuje njihove okuse in navade.
Nekaj primerov igrivih didaktičnih dejavnosti, ki spodbujajo razvoj čutil:
Košara zakladov: To je igra senzoričnega raziskovanja, kjer otrok ugotavlja razlike in podobnosti med različnimi predmeti, v našem primeru hrane. V zaprto škatlo ali neprozorno vrečko položimo hrano, npr. košček jabolka, banane, orehova jedrca itd. Otrok mora z dotikom uganiti, katero živilo je to.
Oblikovanje testa: Z otroci naredimo testo iz katerega boste pripravili pečen izdelek. S to nalogo opazujemo, kako se konsistenca testa spreminja od faze do faze izdelave. Odločite se lahko za pripravo jajčnih testenin, kruha, tortilj, peciva. Če načrtujete dodajanje masla ali olja, preverite, kaj se zgodi, če dodajate maščobe ali če je ne dodate. Kaj se spremeni? Pomembno je, da pridete do izdelave končnega izdelka, ga poskusite in ugotovite, ali se okusi razlikujejo, kakšni so…
Glej in se ne dotikaj: Postavite otroke pred tri ali več živil in jih povabite, da opazujejo njihov videz, torej obliko, barve itd. Potem jim predlagajte, da živila narišejo ob tem, da imajo v mislih njihove lastnosti. Skupaj poskusite opisati njihove najzanimivejše značilnosti.
Zvočna pantomima: Organizirajte tekmovanje v oponašanju zvokov in glasov živil. Kdo je najboljši v oponašanju glasu ocvrtega krompirčka? In kakšen je zvok kave v džezvi, ko kava vre?
Slepe miši vonjev: V več škatlic dajte majhno količino vsake izbrane dišavne sestavine in jih pokrijte s tankim blagom in zaprite z elastiko. Otroci naj uganejo katere sestavine so v škatlicah (npr sadje, začimbe, zelišča). Lahko jih potipajo, povohajo, ne smejo pa jih pogledati.
Preden začnete, razložite, da je za dobro zaznavanje vonjev treba vdihniti večkrat v kratkih intervalih. Otrokom lahko tudi prej preddstavite sestavine, ki bodo v škatlicah, naj jih povohajo, opazujejo, kasneje pa ugotovijo katere so skrite. Pogovarjajte se o vonjih: katero zelišče ima najlepši vonj? Kateri je bolj nežen?
Vohalni sprehod: Izvedite sprehod v naravo ali po mestu, pri čemer usmerite pozornost otrok k vonjem, ki jih zaznavajo, in jih prosite, naj jih opišejo: so prijetni, niso prijetni? Kako diši? Vprašajte jih, kaj je po njihovem mnenju izvor vonja.
Miti in legende: Pripovedujte otrokom mite ali legende, kjer ima hrana pomembno vlogo, kot na primer mit o zlatem jabolku, kar vzbudi radovednost otrok in buri njihovo domišljijo.
Lastnosti živil: Na mizi pripravite posodo različnih dimenzij in hrano različnih vrst, tekočo in trdo, zrnato in mokasto itd., in otroku naročite, naj jo preliva iz ene posode v drugo. Opazuje naj njene lastnosti – kakšne so?
Dekoracije iz hrane: Pogosto se ob narodnih praznikih za polepšanje prostora izdela dekoracije iz suhega sadja ali zelenjave, kot je npr. uporaba nageljnovih klinčkov, ki se jih zapiči v pomaranče ali mandarine, da dobimo vesele in dišeče okraske za sredino mize ali notranjo okensko polico. Kakšne dekoracije lahko izdelate? Kaj izdelujete pri vas?
Slikanje: Barve lahko poskusite izdelati sami iz ekstrakta zelenjave in dodatka rumenjaka. Tako so barve delali stari mojstri, ko so barvni pigment zmešali z rumenjakom,beljakom ali kazeinom, ki so imeli vlogo veziva. Botticellijeva slika Rojstvo Venere je npr. naslikana z jajčnimi temperami – preberi več).
S to igro razvijate občutek za vonj in opazovanje. Slike lahko izdelate na kartonih, ker so trši. Usmerjajte pozornost otrok na škatle s tempera barvami, ki jih boste pripravili: že po vonju in nenavadni konsistenci prepoznamo njihovo zelenjavno naravo.
Glasba s kuhinjsko posodo: Za razvoj občutka za sluh in ritem z otroki preizkusite posodo kot glasbene inštrumente in spremljajte njihov kovinski zvok z onomatopejskimi skladbami o hrani. Poglejte, kako so glasbeno steno iz ponev postavili v Montessori vrtcu v Senigallii v Italiji.
Vir: arhiv projekta.
Vodni test: Otroci bodo preizkušali, kako se okus vode spremeni z dodajanjem soli, sladkorja, limoninega, pomarančnega soka, topnega čaja.
Izdelava predmetov iz hrane: Predlagajte otroku, naj s trakom ali vrvico poveže skupaj makarone različnih oblik, suho sadje, trdo sveže sadje: potem lahko ustvari čudovite ogrlice ali zapestnice. ostale užitne in enostavne dekoracije si poglejte na spletni povezavi.
Ugani jed svojega prijatelja: otroci naj poskusijo majhne porcije celotne ponujene jedi. Poslušajo naj različne zvoke, ki nastanejo med prvimi ugrizi in pozneje, ko se je hrana v ustih že zmehčala in spremenila konsistenco. Otrokom zavežite oči, razen enemu, ki bo jedel in ga bodo drugi opazovali. Dajte mu eno od živil, ki so jih otroci že prej okusili, in ga prosite, naj ga ugrizne in žveči (najbolje z odprtimi usti) tako, da omogoči širjenje zvokov. Medtem ostali, poskušajo uganiti skrivnostno živilo ali jed.
Za večje ali šolske otroke so primerne tudi druge igre, poglejte računalniško igro projekta Uživajmo v zdravju. Z igro so povezane tudi prehranske karte, ki jih lahko uporabite pri svojem delu. Poglejte si še te igralne karte projekta Zdravje v vrtcu.
