Poglavje 1 - Zakaj je trajnostna prehrana koristna za vse nas
Zgodnje otroštvo je obdobje, ko lahko najbolj vplivamo na otrokov razvoj. Na podlagi dokumentov Evropske Komisije iz teme o zgodnjem izobraževanju v otroštvu in o kapacitetah za varstvo otrok lahko razumemo, s kakšnimi izzivi se soočajo evropske države, kaj se lahko naučimo drug od drugega in katere rešitve za otroke lahko razvijemo posebej glede prehrane. Mnogo spoznanj dokazuje vlogo prehrane v celostnem razvoju otroka.
Nekatere bolezni, povezane s hrano med odraslimi v Evropi naraščajo, npr. debelost. Gledano iz stališča otrok je bila Slovenija tu izjema, saj je od leta 2011 debelost upadala, vendar je epidemija Covid 19 po svetu izničila ves trud - še nikoli ni bilo toliko debelih otrok! Več si lahko preberete tu. Ostale bolezni razvitega sveta, ki med odraslimi naraščajo so še: diabetes, bolezni srca in ožilja, nekatere vrste raka, posebej pogost je rak debelega črevesa (značilen za okolja, kjer je v prehrani premalo vlaknin). Otroci, ki v zgodnji dobi razvijejo te bolezni, imajo kot odrasli seveda več možnosti zanje. V današnjem času na prehrano otrok vpliva mnogo dejavnikov. Ti so: preveliko uživanje hrane, visoko predelana hrana, fast food industrija. Posebno pozornost velja nameniti tudi oglaševanju hrane otrokom (posebej socialna omrežja, ni cenzure!). Zato je pomembno, da začnemo graditi prehransko kulturo, ki temelji na zdravju in trajnostni naravnanosti že v zgodnjem otroštvu. Prehrana na načelih trajnosti je po besedah Komisije za razvoj trajnosti tista, ki:
- je varna, zdrava, hranilna za širok krog uporabnikov: za kupce v trgovinah, goste restavracij, otroke v šolah, bolnike v bolnišnicah itd.;
- ustreza potrebam ljudi, ki so slabšega zdravja;
- omogoča spodobno življenje pridelovalcem, predelovalcem in prodajalcem ter njihovim zaposlenim nudi varno in higiensko delovno okolje;
- spoštuje biofizikalne in okoljske omejitve v procesu pridelave in predelave in uporablja energetsko varčne postopke;
- vpliva na izboljšanje širšega okolja in spoštuje najvišje standarde zdravja živali;
- spodbuja blaginjo, kjer je proizvedena hrana cenovno dostopna vsem sektorjem družbe;
- podpira lokalno kmetijstvo in njegovo raznolikost s poudarkom na lokalnih izdelkih, ki imajo najkrajšo razdaljo od kmetije do potrošnika.
Seznam dobrih praks, ki kažejo, kako si moderna družba prizadeva za razvoj trajnostne kulture prehranjevanja v otroštvu v Evropi in širše lahko najdete v Virih, Modulu1, Nadaljnje branje.
Zdrava hrana je koristna za ljudi in okolje
Zdravje otrok, izbira živil, vpliv na okolje in na ozračje se med seboj tesno prepletajo. Če želimo, da bo naš sistem prehranjevanja od nabave do zaužitja trden in bo dolgo dobro deloval, se morajo ti vidiki podpirati. Izpolnjenih mora biti več povezav: učni načrti izobraževanja o prehranjevanju morajo vključevati tudi vrtčevsko/šolsko kuhinjo in učenje na vrtčevskem/šolskem vrtu. Tako bodo prispevali k razvoju trajnostne kulture prehranjevanja in zdravih prehranjevalnih navad v zgodnjem otroštvu.
Vpliv prehrane na okolje in zdravje otroku lahko približate na različne načine: razložite jim, kako različni načini pridelave hrane vplivajo na okolje, vključite jih v proces pridelave hrane od njive do krožnika. Povejte jim, kako različni načini pridelave ter različno predelane jedi vplivajo na naše zdravje, na količino odpadkov, da ustvarja določena hrana več ali manj emisij v okolje (npr. predelana več kot nepredelana, večinoma rastlinska hrana manj kot mesna).
Otroci in starši lahko sodelujejo tudi pri pripravi in predstavitvi hrane, če imate za to ustrezne možnosti. Vrtci in šole lahko pomagajo ustvarjati boljšo lokalno distribucijsko mrežo za lokalne proizvajalce, saj so sami veliki porabniki živil. Več primerov si lahko ogledate v Modulu 5.
